1. Obnova starega mestnega jedra 

Z vzpostavitvijo močnih trgovskih centrov v neposredni bližini mestnega centra in v predmestjih se je sprožil proces neustrezne konkurence, ki zaradi manjkajočih ukrepov mestne uprave neizbežno uničuje staro mestno jedro ter onemogoča mestu ohranjanje lastne identitete.

Ukrepi in aktivnosti:

• pričetek sistemskega urejanja starega mestnega jedra kot centralnega območja za prebivalce in turiste;
• obnova ulic in uličnih fasad v starem mestnem jedru;
• izoblikovanje neizkoriščenega stika mestnega jedra z reko;
• ureditev sklopa historičnih trgov in objektov kulturne dediščine;
• vsebinska izpopolnitev izpraznjenih lokalov v osrednjih mestnih ulicah in pasažah;
• ureditev zapuščenih dvorišč;
• sistematična ureditev urbane in mikro urbane opreme v mestu;
• zamenjava zastarele in neprimerne javne razsvetljave;
• konceptualno definiranje zazelenitve in zasaditve.

Prioritetni projekti:

• Vojašniški trg;
• kare Poštna – Koroška – Orožnova;
• obnova Sodnega stolpa;
• ureditev Rotovškega trga in objektov;
• obnova fasad na mestnih zgradbah.

Vrednost projektov:

• 15.000.000,00 EUR

2. Povezava mesta in reke Drave

Reka z nabrežji je del urbanega prostora, njegov nekdanji gospodarsko-prometni koridor je prostor za rekreacijo, prosti čas in hkrati mestni ohranjen biotop. Je nosilec potenciala turizma in trajnostnega prometa. Reka je generator in indikator kvalitete bivanja v mestu ter destinacija za mestne obiskovalce. Hkrati je širše območje Lenta historični prostor z bogato dediščino. Reka in obrečni prostor nosita tudi gospodarsko razvojni potencial in sta, v primeru Maribora, ključno območje javnega mestnega prostora.

Ključni izzivi in ukrepi:

• sprejetje prostorskega koncepta ter oblikovanje in vzpostavitev infrastrukture za sinergijske učinke s turistično ponudbo mesta ob reki (turistične storitve, počivališča, razgledišča, informacije ….);
• oblikovanje obrečne promenade, ki mora ponuditi ustrezen prostor za pešce, kolesarje, rekreacijo in druženje;
• izgradnja manjkajočih premostitev reke (premostitve reke na nivoju starega mestnega jedra ob reki, povezava desnega brega z Mariborskim otokom ….);
• prostorsko oblikovno in infrastrukturna ureditev desnega obrežja reke Drave;
• za obstoječi stavbni fond ob reki definirati in oblikovati javni program obrnjen proti reki;
• urediti pomanjkljivo infrastrukturo ob reki;
• prometno in rekreacijsko izkoristiti Dravo (veslanje, splavarjenje/brodarjenje, ponudba na vodi ….);
• povezati bližnje institucije z Dravo (Lutkovno gledališče, tržnica, Narodni dom ….).

 Prioritetni projekti:

• ureditev nabrežja reke Drave;
• povezava Koroške ceste z nabrežjem reke Drave;
• ureditev mestnega prometa na Dravi: od mariborskega otoka do dvoetažnega mostu.

Vrednost projektov:

• 10.000.000,00 EUR

3. Izgradnja najemniških in varovanih stanovanj in energetska obnova večstanovanjskih stavb ter javnih stavb, ki so v lasti MOM

Maribor ima med večjimi mesti v Sloveniji najvišji delež starega prebivalstva in najvišji indeks staranja prebivalstva, kar bo odločilno vplivalo na njegov nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj.

Mesto Maribor med večjimi slovenskimi mesti že od leta 1981 izkazuje najbolj neugodno starostno sestavo prebivalstva. Izstopa z najmanjšim deležem mladega prebivalstva, najvišjim deležem starega prebivalstva in posledično najvišjim indeksom staranja (razmerje med starim in mladim prebivalstvom) in povprečno starostjo prebivalstva.

Neustrezno upravljanje z nepremičninami povzroča dodaten pritisk na demografska gibanja in odliv prebivalstva v mejne občine. Dodaten faktor so visoke komunalne dajatve in pomanjkanje iniciativ za ureditev stanovanjskega problema mladih družin znotraj Mestne občine Maribor.

Ukrepi in aktivnosti:

• izgradnja najemniških stanovanj;
• izgradnja varovanih stanovanj;
• energetska obnova večstanovanjskih in javnih stavb (vrtci, šole….)..

Prioritetni projekti:

• sprejetje ustreznih prostorskih aktov;
• prometna ter komunalna ureditev zemljiških parcel za gradnjo stanovanjskih hiš in večstanovanjskih objektov;
• izgradnja 200 novih najemniških stanovanj v letih 2019 – 2022;
• izgradnja 50 varovanih stanovanj;
• energetska obnova stanovanj Engelsova, Dogoška ulica, Domnova ulica, Panonska ulica.

Vrednost projektov:

• 13.000.000,00 EUR

4. Ureditev odprtih javnih površin

Med deli mesta na levem in desnem bregu Drave so prisotne velike programske in oblikovne razlike. Spremembe, do katerih bo prišlo, se morajo odražati v percepciji pomena ureditve javnega prostora v mestu. V središče urbanističnega razmišljanja je potrebno postaviti kvaliteto bivanja. Prometne ureditve bo potrebno podrediti trajnostnim oblikam prevoza (hoja, kolesarjenje, javni prevoz) in vzpostaviti identiteto prostora z dvigom pomena mestnih četrti. Končni cilj je prenova javnega prostora v naseljih, kot so:

• S-23;
• Nova vas;
• Stanovanjsko naselje ob Goriški ulici;
• Stanovanjska naselja ob Ptujski cesti na Teznu;
• Stanovanjska naselja na Pobrežju itd.

Ukrepi in aktivnosti:

• v okviru zelenih površin odpraviti velik primanjkljaj primernih parkovnih površin glede na dostopnost, velikost in opremljenost za ustrezno zadovoljitev rekreativnih in socialnih potreb prebivalcev;
• učinkovito urejanje in upravljanje mestnih gozdov;
• izkoristiti potencial povezave zelenih prvin na robu z mestnim tkivom;
• izoblikovati sistem drevoredov;
• zagotoviti prilagoditev zelenih/parkovnih površin novim bivalnim zahtevam.

Prioritetni projekti:

• obnova Mestnega parka z ureditvijo posebnega dela za pse;
• Park ob Pekrskem potoku;
• obnova Mariborskega otoka;
• obnova in izgradnja novih otroških igrišč.

Vrednost projektov:

• 7.500.000,00 EUR

5. Ureditev komunalne infrastrukture

Zaradi neustreznega strateškega vodenja, razvoja in pomanjkljivega vzdrževanja se soočamo z vzročno povezanimi negativnimi pojavi, kot so visoki stroški komunalnih storitev in infrastrukturno zahtevna dislocirana stanovanjska območja.

Kanalizacijsko omrežje levega brega Maribora je pretežno že izgrajeno (z nekaterimi izjemami), pri čemer pa je del omrežja v starem mestnem jedru dotrajan in ga bo potrebno rekonstruirati. Kanalizacijsko omrežje desnobrežnega dela Maribora bistveno zaostaja za stanjem na levem bregu.

Ustrezno ravnanje z odpadnimi vodami je ena od prioritet v MOM. Poleg vzdrževanja obstoječih postopkov je potrebno vodo na območjih, ki ne bodo vključena v kanalizacijski sistem, čistiti z naravnimi čistilnimi sistemi, kar predstavlja hkrati tudi novo priložnost za samooskrbo podeželja.

V zadnjih nekaj letih smo priča pogostim preplavitvam mesta Maribor, ki so povzročile veliko materialno škodo in so posledica naslednjih problemov:

• ogroženost zaradi neposredne bližine površinskih odvodnikov, ki poplavljajo;
• površinskih odvodnikov, ki prečkajo urbanizirana naselja;
• kanalizacije naselij;
• izgradnje novih kanalizacijskih omrežij brez predhodnih hidravličnih izračunov.

Ukrepi in aktivnosti:

• izdelati hidravlični izračun mariborske kanalizacije;
• novogradnja cevovodov, sanacija obstoječih cevovodov, novogradnja objektov in sanacija obstoječih objektov,
• finančna ocena vrednosti ukrepov, predlog prioritet in izdelava terminskega plana s prikazom vseh potrebnih aktivnosti (projektna dokumentacija, investicijska dokumentacija, spremembe planskih dokumentov, financiranje projektov);
• obnova in dograditev vodovodnega omrežja;
• obnova in dograditev mreže javne razsvetljave.

Prioritetni projekti:

• ureditev komunalne infrastrukture v novem delu poslovne cone Tezno;
• obnova in širitev kanalizacijskega omrežja;
• obnova in širitev vodovodnega omrežja;
• obnova in širitev plinovodnega omrežja;
• obnova in širitev vročevodnega omrežja;
• obnova in širitev javne razsvetljave;
• subvencioniranje gradnje malih čistilnih naprav;
• obnova cest in mestnih ulic.

Vrednost projektov:

• 10.000.000,00 EUR

6. Ureditev prometne infrastrukture in trajnostna mobilnost

Prometne ureditve, ki se nanašajo na prometno povezanost predelov MOM, so pomanjkljive in nejasno hierarhično diferencirane. Nekateri odseki prometne mreže so neizgrajeni, mestno središče pa je preobremenjeno z avtomobilskim prometom. Posledica dejstva, da se večina poti še vedno opravi z osebnim avtomobilom, so prometne preobremenitve kulturno in prostorsko pomembnih delov mesta, zmanjšanje dostopnosti zaradi dominantne vloge prometnic, odvisnost od uporabe osebnega vozila, negativni vplivi na bivalno in naravno okolje ter preveliko povpraševanje po parkirnih površinah.

Ukrepi in aktivnosti:

• Javni potniški promet: prilagoditi sistem prog glede na strukturo mesta, migracijske dnevne tokove prebivalcev, ki zajemajo dostopnost delovnih mest, interesnih dejavnosti in robov mesta; zgraditi atraktivni sistem glede na frekventnost voženj JPP (brez dolgih čakalnih vrst), skrajšati sorazmerno dolg potovalni čas glede na merilo mesta zaradi neoptimizirane sheme prog in določene tehnične neprilagojenosti; odpraviti zastarelost oziroma energetsko potratnost dela voznega parka in vizualno podobo (neizdelana blagovna znamka); ureditev sistema P&R in B&R;
• Prometna infrastruktura: na podlagi predlogov MČ, KS in javnih komunalnih podjetij v večinski lasti MOM, izdelati petletno strategijo tekočega in investicijskega vzdrževanja;
• Kolesarjenje: odpraviti razdrobljenost, nepovezanost, konfliktne točke, neustrezne navezave na centralna območja in rekreacijske površine; obnova dotrajanih voznih površin; urediti klančine; razširitev voznih površin (Koroška cesta, Glavni most); povezati kolesarske površine; izgradnja Dravske kolesarske poti; ureditev kolesarske infrastrukture med MČ in KS.

Prioritetni projekti:

• prometna povezava Ulice pariške komune;
• ureditev prometne infrastrukture v novem delu poslovne cone Tezno;
• Dravska kolesarska pot;
• ureditev kolesarske infrastrukture med MČ in KS;
• ureditev sistema P&R in B&R z JPP.

Vrednost projektov:

• 10.000.000,00 EUR

7. Turizem, šport

Turizem velja za eno najhitreje rastočih gospodarskih panog, ki dosega rekordno rast z vzponom novih destinacij. Na območju naše destinacije se nahajajo številna naravna bogastva. Mariborsko Pohorje je osrednja in turistično razvita zelena ponudba v destinaciji, ki razpolaga z izredno kulturno dediščino, vrhunskimi kulturnimi ter mednarodno prepoznavnimi ustanovami in dogodki.

• skupaj z akterji v turizmu oblikovati skupno vizijo, cilje in strategijo trajnostnega razvoja turizma;
• priprava regionalnega programa trajnostnega razvoja turizma s prednostnimi projekti;
• priprava prioritetnih integralnih turističnih produktov, ki bodo določali identiteto turistične destinacije;
• spodbuditi aktivnosti za razvoj in upravljanje tržne znamke turistične destinacije Maribor – Pohorje;
• nova organiziranost za upravljanje s turizmom v destinaciji;
• vzpostavitev učinkovitih modelov partnerstev, ki bodo ključna oblika združevanja in organiziranosti v turizmu.

Šport je dejavnost, ki bogati kakovost posameznikovega življenja, zaradi svojih učinkov pa pomembno vpliva na družbo. Šport ima izjemne možnosti, da združuje ljudi in da doseže vsakogar ne glede na starost ali socialno pripadnost. Ljudje se v veliko večino športnih dejavnosti vključujejo ljubiteljsko, nekaterim pa je šport tudi poklic. S športom se lahko ukvarjajo neorganizirano, lahko pa se združujejo v društvih ali drugih športnih organizacijah.

Udejanjanje javnega interesa bomo dosegli tako, da bomo krepili vlogo in pomen predvsem tistih športnih društev, ki občankam in občanom MO Maribor ponujajo kakovostne športne storitve, imajo značaj javne dobrine in so kot taka pomemben del civilne družbe, ki si s svojim pretežno prostovoljnim delovanjem prizadevajo tudi za dobrobit celotne skupnosti.

Ukrepi in aktivnosti:

• spremeniti model nevzdržnega kombiniranega tržnega in subvencioniranega;
• obogatiti infrastrukturo na področju bazičnih dejavnosti (letni in zimski bazen, pokrita atletska steza, proga za smučarski tek, …..);
• dodelati blagovno znamko, programe, cenovno dostopnost in ponudbo paketov športno-rekreacijske infrastrukture za prebivalce in posledično tudi turiste;
• prilagoditi turistični in rekreacijski model prostorskim, okoljskim in klimatskim razmeram (toplejše zime, rekreativna neizkoriščenost Pohorja na eni strani in urbanistične degradacije na drugi strani).

Prioritetni projekti:

• dokončanje izgradnje (obnove) Ljudskega vrta;
• adaptacija dvorane Tabor, Ledne dvorane;
• obnova kopališča Pristan.

Vrednost projektov:

• 12.000.000,00 EUR

8. Kultura

Poslanstvo MOM na področju kulture je zagotavljanje javnih kulturnih dobrin in storitev vsem prebivalcem in obiskovalcem MOM. Ohranjanje, spodbujanje in širjenje dostopnosti kulturne ponudbe mora postati sestavni del tega poslanstva.

MOM mora uresničevati svoje poslanstvo tako, da zagotavlja finančne, infrastrukturne, organizacijske in druge pogoje za nemoteno delovanje javnih kulturnih zavodov MOM in drugih kulturnih organizacij ter samostojnih ustvarjalcev na različnih kulturnih področjih, ki delujejo v javnem interesu in ustvarjajo kakovostne kulturne dobrine in storitve, ki ne morejo biti prepuščene tržnim mehanizmom.

Ukrepi in aktivnosti:

• povečati dostopnost kakovostnih kulturnih vsebin vsem prebivalcem MOM;
• uveljavitev Maribora kot pomembnega regionalnega kulturnega in ustvarjalnega središča;
• izboljšanje infrastrukturnih pogojev za delovanje javnih zavodov na področju kulture, ki jih je ustanovila MOM;
• zagotavljanje stabilnih finančnih, infrastrukturnih in drugih pogojev za delovanje nevladnega kulturnega sektorja;
• krepitev medpodročnega povezovanja in sodelovanja med nacionalnimi in mestnimi javnimi zavodi na področju kulture;
• vzpostavitev podpore za mlade, nezaposlene umetnike;
• krepitev kulturnega življenja v vseh MČ in KS MOM;
• podpora razvoju kulturnih in kreativnih industrij;
• podpora razvoju kulturnega turizma;
• podpora programom s področja knjige in branja.

Prioritetni projekti:

• prenova Pokrajinskega muzeja Maribor;
• širitev in obnova Mariborske knjižnice;
• širitev in obnova Umetnostne galerije Maribor.

Vrednost projektov:

• 15.000.000,00 EUR

9. Vzgoja in izobraževanje v MOM

Na področju vzgoje in izobraževanja bomo izhajali iz predpostavke, da je treba vsem prebivalkam in prebivalcem MOM omogočiti različne kakovostne poti vseživljenjskega učenja in izobraževanja od predšolske vzgoje, kjer morajo imeti starši možnost otroka vključiti v cenovno in lokacijsko dostopen javni ali zasebni vrtec, do osnovnošolskega izobraževanja, ki učencem zagotavlja visok standard splošne izobrazbe ter izobraževanja odraslih, za katerega so v mestu in širše v regiji na voljo različni, posameznim ciljnim skupinam namenjeni izobraževalni programi.

Temeljni cilji:

a) na predšolskem področju:

• skrb za kakovostno predšolsko vzgojo vseh otrok v MOM;
• pomoč družinam pri vzgoji in varstvu otrok;
• razvoj in ohranitev kakovostne mreže javnih vrtcev in hkrati sledenje načelom pravice do izbire in drugačnosti;
• zagotavljanje kakovostne, pestre in raznovrstne ponudbe programov in dejavnosti predšolske vzgoje,
• spodbujanje dodatne ponudbe dejavnosti, ki odgovarja na različne potrebe otrok in staršev (dopolnilne dejavnosti na področju varovanja predšolskih in mlajših šolskih otrok, stalna in občasna varstva na domu otrok, odprta in pokrita igrišča z organiziranim varstvom in/ali vzgojno-izobraževalno dejavnostjo, kakovostni kulturno vzgojni programi.

b) na področju osnovnošolskega izobraževanja:

• zagotavljanje možnosti, da bodo lahko vsi, ne glede na njihov spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ali telesno in duševno konstitucijo, optimalno razvijali svoje dispozicije in nadarjenosti ter se celovito osebnostno razvijali v skladu s svojimi sposobnostmi in razvojnimi zakonitostmi;
• vsem zagotoviti enake možnosti za vzgojo in izobraževanje, še zlasti to velja za otroke iz socialno manj spodbudnih okolij ter za otroke, mladostnike in odrasle s posebnimi potrebami. Razumeti moramo, da lahko demokratične družbe zmanjšajo družbeno neenakost (s prerazporeditvijo dobrin in pravic), samo če obstaja v družbi občutek medsebojne povezanosti in solidarnosti med ljudmi.

Ključno je, da se šola čim bolj uspešno odpre v okolje. Ponuditi mora kakovostne možnosti izbire različnih dejavnosti tudi izven pouka. S pestro in široko ponudbo se mora uveljaviti kot pomemben kulturni in socialni dejavnik v svojem okolju, tudi tako, da se v večji meri udeležuje programov, ki jih izvajajo javni zavodi s področja kulture in izvajalci javnih kulturnih programov in kulturnih projektov v MOM.

Zagotavljanje domišljenih, celovitih prostorskih rešitev in postopno sistematično zviševanje infrastrukturnega nadstandarda, ne le na ravni posameznega vrtca oz. posamezne šole pač pa na ravni mesta kot celote, je pomemben dejavnik kakovosti tako vzgoje in izobraževanja kot tudi preživljanja prostega časa otrok in mladih. Razmislek o namembnosti šolskih in vrtčevskih prostorov (učilnic, igralnic, telovadnic, igrišč, večnamenskih prostorov itd.) zlasti v času, ko v njih ne poteka izvajanje rednih programov (predšolske vzgoje, osnovnošolskega pouka), bo sledil zlasti potrebam na treh področjih:

• po širjenju in dvigu kakovosti dejavnosti na predšolskem, osnovnošolskem področju in splošnem izobraževanju odraslih;
• prostorskim potrebam kulturnih in športnih dejavnosti;
• prostočasnim dejavnostim mladine in starejših občanov.

 Z ustrezno urejenimi prostori in programi si bo MOM prizadevala tudi za večjo kakovost preživljanja prostega časa otrok in mladih. Tudi s pomočjo kakovostnih izvenšolskih dejavnosti in z zagotavljanjem primernih pogojev za udejstvovanje otrok v prostočasnih dejavnostih po lastni izbiri (zagotavljanje ustrezno opremljenih igrišč za otroke in mlade, igral za najmlajše, pokritih športnih objektov, financiranje kulturnih in umetniških dejavnosti ter njihovo večje vključevanje v izobraževalni proces in v prostočasne dejavnosti … ipd.).

10. Mladi v MOM

Prioriteta na področju mladih v MOM mora postati njihovo vključevanje v oblikovanje, izvajanje in evalvacije ciljev in ukrepov, ki so zanje pomembni in je hkrati tudi temeljno načelo mladinske politike. Glas mladih se mora slišati pri oblikovanju vseh tistih politik in ukrepov MOM, ki zadevajo mlade. Mladinske javne politike so izrazito horizontalne in zadevajo praktično vsa področja življenja v lokalni skupnosti.

Znotraj horizonta celovitosti pristopa do položaja mladih bosta v MOM izstopali dve prednostni usmeritvi:

• okrepitev mladinskega dela tako v smislu izgradnje mreže Mladinskih centrov Maribor kot krepitev programov mladinskega dela;
• poudarek na povečanju možnosti za zaposlovanje mladih, ki je ključna prelomnica na poti do njihove samostojnosti, obenem pa se ta razvojni vidik v celoti sklada s prednostnimi usmeritvami novega Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020 ter cilji Nacionalnega programa za mladino 2013-2022.

Zaradi pomembnosti populacije mladih bomo, v okviru mestne uprave MOM, ustanovili samostojen Urad za mladino, katerega glavni nalogi bosta, da:

• v prvi polovici leta 2019 vzpostavi konsistenten sistem ključnih kazalcev stanja na mladinskem področju MOM, ki bodo učinkovita podlaga za evalviranje lokalne mladinske politike in oblikovanje ustreznih razvojnih ciljev;
• sistematično in kontinuirano spremlja stanje in potrebe mladih v MOM, zlasti ranljivih skupin mladih (osipniki, brezposelni mladi, neevidentirani mladi, hendikepirani, mladi iz socialno ogroženih družin, migranti itd.).

Prioritetni projekti:

• vzpostavitev mreže mladinskih centrov na podlagi analize potreb mladih skozi participatoren proces;
• zagotavljanje infrastrukture za mladinske centre z ustrezno kadrovsko in programsko podporo;
• prostori v mladinskih centrih, namenjeni sprostitvi, druženju, izmenjavi mnenj, idej, povezovanju, projektnemu delu, izvajanju aktivnosti – delavnic, izobraževanj, seminarjev, debat;
• povečano zaposlovanje mladih, ustvarjanje pogojev, ki bodo zagotavljali dolgoročnejše zaposlitve s posebno pozornostjo ranljivejšim ciljnim skupinam (osipniki, dolgotrajno brezposelni mladi, hendikepirani …);
• ciljno zaposlovanje mladih v mladinskih organizacijah in subvencija mladinskim organizacijam za zaposlovanje mladih;
• vzpostavitev sistema plačanih pripravništev in mentorstva v javnih podjetjih MOM in zagotavljanje prvih izkušenj na trgu dela;
• reševanje stanovanjske problematike z zagotavljanjem ugodnih stanovanj za mlade in rabo praznih občinskih prostorov;
• vzpostavitev skupnostnih bivalnih prostorov, ki jih mladi samoupravljajo in soustvarjajo.

Vrednost projektov:

• 3.500.000,00 EUR

11. Socialno varstvo

V zadnjih letih se socialna problematika v Mariboru zaostruje, predvsem kot posledica že nekaj let trajajoče gospodarske krize, visoke brezposelnosti in majhnih možnosti novega zaposlovanja ter na splošno nižjih dohodkov njegovih prebivalcev. Posledično se povečuje število oseb pod nacionalno mejo tveganja revščine, povečuje se število oseb, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo (brez delovno aktivnih oseb) in povečuje se dohodkovna neenakost. Vse te okoliščine se odražajo v povečanju stisk in problematik, s katerimi se soočajo posamezniki in družine.

Glavni cilj, ki ga moramo doseči je na eni strani izboljšanje kvalitete življenja posameznikov in družin, na drugi strani pa povečanje družbene povezanosti ter socialne vključenosti vseh skupin prebivalstva.

Ob opisanem cilju so trije ključni cilji, ki se nanašajo na razvoj socialnega varstva v MO Maribor:

• zmanjševanje tveganja revščine in povečevanje socialne vključenosti socialno ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva;
• izboljšanje razpoložljivosti in pestrosti ter zagotavljanje dostopnosti in dosegljivosti storitev in programov;
• izboljšanje kakovosti storitev in programov ter drugih oblik pomoči, s povečanjem učinkovitosti upravljanja in vodenja izvajalskih organizacij, povečanjem njihove avtonomije in upravljanjem kakovosti ter zagotavljanjem večjega vpliva uporabnikov in predstavnikov uporabnikov na načrtovanje in izvajanje storitev.

Ukrepi in aktivnosti:

• zagotoviti dosegljivost storitev in programov uporabnikom ne glede na njihov socialni položaj, kraj bivanja za vse skupine potencialnih uporabnikov, tudi tistih, ki so funkcionalno ovirani;
• uvesti enovit sistem dolgotrajne oskrbe s povezanimi zdravstvenimi in socialnimi storitvami za vse starostne skupine, ki potrebujejo oskrbo;
• spodbuditi razvoj in uporabo sodobnih informacijsko – komunikacijskih in drugih podpornih tehnologij, kot podporo za izvajanje storitev in programov socialnega varstva;
• izboljšati informiranje in ozaveščanje potencialnih uporabnikov o možnostih za vključitev v storitve in programe;
• povečati avtonomijo programov in drugih oblik pomoči z zagotavljanjem večjega vpliva uporabnikov in predstavnikov uporabnikov na načrtovanje in izvajanje storitev;
• spodbuditi proces inovativnosti in stalnega uvajanja izboljšav v programih in storitvah socialnega varstva

Prioritetni projekti:

• izgradnja vsaj 50 varovanih stanovanj;
• organiziranje medgeneracijskega sodelovanja (vključevanje oseb, ki so na zavodu za zaposlovanje);
• pridobivanje koncesij za izvajanje javne službe socialnega varstva starejših in oseb s posebnimi potrebami;
• oskrba starejših na domu s povečanjem pomena službe pomoči na domu (z učinkovitim informiranjem promovirati dane možnosti);
• pomoč na domu s vključevanjem brezposelnih oseb.

Vrednost projektov (izgradnja varovanih stanovanj vključena v točki II.3):

• 3.000.000,00 EUR

12. Vodenje in upravljanje MOM

Mestna občina Maribor nima ustrezno definiranega načina upravljanja z urbanim prostorom oziroma t. i. urbanega menedžmenta. Obveznosti pri urejanju javnih površin in upravljanju s komunalno in prometno infrastrukturo so razpršene po javnih podjetjih, med katerimi ni ustrezne koordinacije. Manjka strokovno podprt sistem odločanja, ki bi svoje odločitve zastavil strateško, po drugi strani pa bil sposoben na učinkovit način komunicirati z deležniki.

MOM se hkrati sooča z upadom prihodkov v mestno blagajno, kar je povezano z mnogimi faktorji. To pomeni, da je s finančnimi sredstvi, ki so na voljo, potrebno upravljati na učinkovitejši način. Obe področji, tako vodenje kot upravljanje mesta, sta kritičen predpogoj za ustrezen razvoj MOM.

 Ukrepi in aktivnosti:

• ustanovitev Mariborskega holdinga v letu 2019 v katerega se poveže podjetja, ki so v večinski lasti MOM; s takšno obliko združitve se bo zagotovilo učinkovito, konkurenčno in k uporabnikom usmerjeno javno službo; povečal se bo nadzor nad javnimi podjetji in njihovimi hčerinskimi družbami; racionalizacijo stroškov znotraj holdinga je mogoče doseči z učinkovito organizacijo vodenja in dela, uvedbo centraliziranega upravljanja sistema nabave za celoto ali posamezne sklope lastništva MOM: občino, javna podjetja, javne zavode, agencije in sklade ter s prekinitvijo prakse podvajanja del pri posameznih izvedbah sanacij s strani več javnih služb;
• razmejitev mestnih četrti: v trajnostnem smislu je, glede na naloge, ki jih je potrebno prenesti na javne partnerje in obstoječe skupnosti, potrebno poudariti pomen ustrezno preoblikovanih mestnih četrti kot nosilcev lastne identitete in nosilcev participatorne prenove MOM.

Vrednost projektov:

• 1.000.000,00 EUR