Brezposelnost, revščina, socialna izključenost, pomanjkanje stanovanj ... Maribor je mesto z eno hujših socialnih slik v Sloveniji. Kako bi rešili socialno stisko v štajerski prestolnici?

 

Ne glede na gospodarsko rast v državi je socialna problematika v mestu še vedno pereča. S ciljem blaženja socialne stiske bomo prvenstveno povečali avtonomijo vseh oblik pomoči z zagotavljanjem večjega vpliva uporabnikov in njihovih predstavnikov na načrtovanje in izvajanje storitev. Pričeli bomo z gradnjo vsaj 50 varovanih in 200 najemniških stanovanj. S vključevanjem brezposelnih oseb bomo izboljšali pomoč na domu. Ustanovili bomo dnevni center za pomoč socialno izključenim in hendikepiranim osebam ter pridobili koncesijo za izvajanje javne službe socialnega varstva starejših in oseb s posebnimi potrebami.

 

 

Maribor že dolgo več ne dohaja prestolnice in turističnih trendov, ki jih ta postavlja. Kaj bi kot župan ali županja storili, da bi pospešili turistični razvoj Maribora?

 

Velik del problema na področju turizma predstavlja nesodelovanje med ključnimi akterji. Zato bomo z vsemi deležniki oblikovati skupno vizijo, cilje in strategijo ter pripravili program trajnostnega razvoja turizma s prednostnimi projekti. Spodbujali bomo aktivnosti za razvoj znamke Maribor – Pohorje in jo utrdili še bolj prepoznavno.

 

Mariborsko Pohorje, ki sicer obsega dele petih občin, je osrednja zelena ponudba v destinaciji. Prevzeli bomo pobudo in k urejanju te problematike povezali vse občine. Ob nadaljnjem vzpodbujanju zimskega turizma bomo večji poudarek dali letni turistični sezoni.

 

 

Koroška cesta in Lent: Kako gledate na zapiranje mesta Maribor za promet? Pojasnite, kje se vam zdi smiselno in kje nesmotrno.

 

Zaradi boljšega počutja prebivalcev, čistejšega zraka in tudi siceršnjega vpliva na okolje, je smiselno in potrebno omejiti motorni promet v mestnih jedrih. Maribor ima zaradi konfiguracije in prometnih povezav pri tem specifični problem, zato bi bila najbolj optimalna rešitev izgradnja cestne povezave Borcev za severno mejo in Ulice Pariške komune, s čimer bi povezali vzhod in zahod mesta na desnem bregu Drave ter izgradnja tunela za povezavo vzhod – zahod na levem bregu Drave. S tem bi razbremenili ulice centra mesta in imeli možnost ureditve mestnega jedra v celoti.

 

 

Saga knjižnica: Kako bi rešili prostorsko stisko Mariborske knjižnice?

 

Maribor nedvomno potrebuje razširitev in obnovo mestne knjižnice. To pa ne pomeni tudi nujnost njene preselitve. Pokazalo se je, da je finančna vrednost selitve knjižnice na novo lokacijo najmanj enaka temu, kot če knjižnica ostane na istem mestu, ob pogoju nujne razširitve in obnove. Na ta način bi se izognili visokim stroškom preselitve in vzdrževanja novega objekta.

 

Zavedati se moramo, da se obstoječega objekta ne da prodati, izpraznjen bi povzročal dodatne stroške, njegov propad pa bi kazil Rotovški trg kot celoto.

 

Zato si bomo prizadevali, da se obstoječa lokacija ustrezno razširi in obnovi ter na ta način Maribor dobi sodobno in mestu primerno knjižnico, ki bo še naprej v neposredni bližini njenih uporabnikov, vključno s šolami in fakultetami.

 

 

Kako bi kot župan ali županja oživeli mestno jedro?

 

Turist obišče mesto, da bi užival v njegovi duši, kulturi, zgodovini in avtentičnosti. Za večji turistični obisk in za boljše počutje prebivalcev bomo pričeti sistemsko urejati staro mestno jedro kot centralno območje tako za prebivalce kot za turiste. Izvedli bomo premišljeno in sistemsko obnovo ulic in uličnih fasad.

 

Uredili bomo sklop historičnih trgov in objekte kulturne dediščine. Ustvarili bomo ugodne razmere za vsebinsko izpopolnitev izpraznjenih lokalov in zapuščenih dvorišč. Sistematično bomo pristopili k ureditvi urbane opreme v mestu. Zamenjali oz. prenovili bomo zastarele in neprimerne javne razsvetljave ter konceptualno definirali zazelenitve in zasaditve.

 

 

Kako bi kot župan ali županja v Maribor privabili nove investitorje? Bi dajali poudarek na domačem ali tujem kapitalu?

 

Investitorje v katerokoli okolje je moč pridobiti zgolj z omogočanjem ustreznega in ugodnega podjetniškega okolja. Maribor je univerzitetno mesto in leži na lokaciji, ki ima odlične prometne povezave. Investitorjem bomo za njihovo poslovanje omogočili primerno urejeno infrastrukturo in jim pomagali pri čim hitrejšem premagovanju birokratskih ovir. V ta namen bomo povezali tako univerzo, gospodarske zbornice, delodajalce, sindikate in ostale deležnike, da bomo skupaj izdelali vizijo razvoja mesta na gospodarskem področju.

 

Domač ali tuj kapital je vprašanje, ki je v trenutni situaciji drugotnega pomena. Seveda pa bi nam bilo ljubše, če bi domač kapital več vlagal tudi v ta del države.

 

 

Kje vidite Maribor čez deset let?

 

Maribor naj bo spet enakovreden partner in spodbujevalec dobrih energij v kulturi, gospodarstvu in sociali. Naj bo mesto medgeneracijskega sožitja, mesto velikih priložnosti, mesto turizma, športa in drugih prostočasnih dejavnosti. Znova naj daje priložnosti mladim znanstvenikom, zdravnikom in vsem intelektualcem, ki ga trenutno zapuščajo in življenjske izzive iščejo celo v tujini. Bodimo spet priložnost za vse, omogočimo jim osamosvojitev in uporabo znanj, ki so jih pridobili z izobraževanjem in s svojim delom. Dajmo jim delo, pomagajmo jim zgraditi lasten dom in jim omogočimo uspešno pot do željenih ciljev. Bodimo spet Maribor!

 

To vizijo bomo dosegli le, če bomo izstopili in lastnih interesov in pričeli delovati skupaj za skupno dobro.

 

HITRIH 5 (ena beseda, besedna zveza ali stavek):

 

Kje v Mariboru najraje pijete kavo?

 

Na Grajskem trgu.

 

Kateri svetovni voditelj vam je vzor?

 

Jacinda Ardern, premierka Nove Zelandije, ker dokazuje, da lahko tudi mlada ženska, celo v času materinstva, uspešno vodi državo.

 

Kaj je vaš največji strah?

 

Bolezen.

 

Sanjski poklic v otroštvu?

 

Slikarka.

 

Naslov filma, ki bi ga posneli o vas:

 

Načela so večna.